Prve ideje o šolstvu na našem ozemlju so se v 16. stoletju razvile s protestantizmom in njegovim slovenskim reformatorjem Primožem Trubarjem. Splošno šolsko obveznost je 200 let kasneje razglasila habsburška vladarica Marija Terezija. 2. šolski zakon (1805) in nedeljske šole (zanje je bil najbolj zaslužen škof Anton Martin Slomšek) so prispevali k razširitvi šolstva. Tretji šolski zakon konec 19. stoletja je obvezno šestletno šolanje prinesel na podeželje, v odročnejše kraje.
V mestih so že poučevali učitelji, na podeželju pa je bilo šolstvo večinoma še v rokah duhovnikov.
Tako je gospod Janez Nemanjič, ki je prišel na Vrh leta 1891, začel z ustanavljanjem šole. Z veliko truda mu je le uspelo urediti učilnico. Deželni šolski svet je aprila 1894 dovolil zasilno šolo na Vrhu in mesec dni kasneje se je slovesno pričel pouk. Ta je trajal 7 mesecev (od marca do decembra) v dveh oddelkih. Nekako do leta 1921 je potekal bolj ali manj stalno, včasih tudi več kot 7 mesecev, v sto let stari stavbi – mežniji. Ob ustanovitvi se je vpisalo 60 otrok, deset let kasneje okoli sto otrok, še desetletje kasneje pa spet okoli 60. Leta 1922 je bila šola začasno ukinjena, dve leti kasneje pa celo trajno ukinjena. Konec leta 1925 pa so ustanovili redno mešano enorazredno šolo in prvič dobili učiteljico go. Antonijo Prevec.
Šolsko leto 1926 se je začelo marca z učiteljico Prevčevo. Iz mežnije se je šola preselila v Dolino. Zasilna šola se je spremenila v mešano dvorazredno šolo. Službo je tako nastopila še druga učiteljica, ga. Franja Rejic.
Število šoloobiskujočih otrok se je iz leta v leto večalo, največ jih je bilo leta 1941, in sicer 156. Šola se je avgusta 1929 spet “preselila” nazaj v mežnijo.
Zaradi števila otrok in potrebe po učiteljskem stanovanju pa je vzniknila tudi potreba po novi šolski stavbi. Tako so se leta 1929 začele aktivnosti za gradnjo nove šole; izdelal se je stavbni program, kupna pogodba zemljišča, načrt gradnje. Zaradi slabega gmotnega stanja občine Rovte so misel na novo šolo opustili, čeprav prizadevanja do leta 1940 niso zamrla. Med vojno se je število otrok zaradi okupacije zmanjšalo za polovico, šola se je preselila k posestniku Gabrovšku. V vojnih letih se je izmenjalo 6 učiteljev, pred vojno jih je poučevalo sedem. Oktobra 1946 so šolsko opremo z vozom vozili nazaj v mežnijo. Leta 1947 se je pouk začel januarja in končal julija in to je bilo eno najkrajših šolskih let.
S septembrom 1947 se je šolsko leto začelo z jesenjo in je trajalo do junija 1948. Od tedaj je pouk potekal od začetka septembra do konca junija. Do šolskega leta 1951/52 se je zamenjalo 5 učiteljev – pa tudi praznovanje praznikov v šoli. V začetku so šolski otroci obeležili cerkvene in državne (Vidov dan, praznik zedinjenja, rojstni dan kraljeviča Petra in kralja Aleksandra …), potem pa političnim razmeram primerne (dan AFŽ, dan OF, praznik dela, dan zmage, rojstni dan maršala Tita …). Aprila 1951 je stoinvečletno mežnijo zadela strela in zaradi obnovitvenih del nekaj časa ni bilo pouka. Potreba po novi šoli je bila velika.
Leta 1952 je prišel na šolo učitelj Albin Berčič, ki je – za razliko od svojih predhodnikov – nameraval ostati tu daljši čas. Takoj si je začel prizadevati za novo šolo. Komisija si je ogledala možna zemljišča, določila najprimerneje in izdelala idejni načrt. Domačini ga niso podprli. Gradbeni odbor s predsednikom Jožetom Gabrovškom in šolskim upraviteljem Albinom Berčičem je avgusta dosegel zadnji ogled in ing. Medved je zakoličil mesto nove šole. V dveh mesecih je bil izkop končan, delo pa so nadaljevali kljub slabemu vremenu.
19 zidarjev in več kot 30 domačinov je delalo pri minus 5 stopinjah. Decembra 1953 je bila šola pod streho. Delo je spet oživelo na pomlad.
Z začetkom šolskega leta 1952/53 je bila uvedena osemletna šolska obveznost. V letu 1955/56 je dobila šola novo ime: OŠ Vrh nad Rovtami. Šola je deset let kasneje “prešla” v samoupravno ustanovo. Berčičevo poučevanje je bilo znano po prizadevnem poučevanju in zanimivih izletih. Z januarjem 1963 se je šola kot podružnica priključila OŠ Žiri, tri leta kasneje pa so tja prešolali učence od petega do osmega razreda. Število otrok, tudi v nižjih oddelkih, je začelo upadati. Julija 1976 se je šola preimenovala v POŠ Franca Isteniča Vrh nad Rovtami; to ime je obdržala dobro desetletje.
Po petindvajsetih letih poučevanja se je leta 1977 Albin Berčič poslovil od Vrha; zamenjal ga je Jakob Kokalj. V obdobju njegovega učiteljevanja je bila šola dokaj dejavna; s septembrom 1980.leta je prešla pod upravo centralne OŠ Logatec. Šola je dobila nekaj novega pohištva. Učencev je bila vedno manj.
V šolskem letu 1982/83 je prišla na šolo učiteljica, ga. Evlalija Čelik. Število rojstev, ki je prej vztrajno padalo, se je začelo počasi povečevati, tako da so govorice o zaprtju šole pojenjale. V začetku 90-ih let prejšnjega stoletja je šola pridobila centralno ogrevanje, prenovili so kuhinjo, kraj pa je dobil spet svoje staro ime in tako tudi šola: POŠ VRH SVETIH TREH KRALJEV. Kmalu je bilo učencev za dva kombinirana oddelka in s tem za dva učitelja. Na šolo je prišel g. Jože Štritof. V letu 1995/96 je prišla šola pod okrilje OŠ Rovte, kamor sodi še danes. Leto kasneje je učiteljico Evlalijo zamenjala ga. Marija Soko in na svoj način spet razgibala šolsko dogajanje. Učitelja Jožeta Štritofa je leta 2001 zamenjala učiteljica Mihaela Gostiša.
V šolskem letu 2003/2004 je bila uvedena devetletna osnovnošolska obveznost, tako da so začeli hoditi v šolo že šestletni otroci.
V vseh letih šolanja je svoje znanje v glave mlajših in starejših otrok vlivalo 41 učiteljev, zanje je skrbelo 7 kuharic, čistilk, na šolo je prihajalo več zunanjih sodelavcev.
Šolska stavba je bila v vseh teh letih zatočišče nadebudnim učencem, krajevnim društvom, krajevni skupnosti, knjižnici pa tudi različnim skupinam, ki so prihajale semkaj; športnikom, tabornikom, skavtom…
po šolski kroniki povzela Mihaela Kavčič