Pred nekaj dnevi se je uradno začela jesen, ki nas vsako leto velikodušno obdari s poljskimi pridelki, sladkim sadjem iz sadovnjakov in gozdnimi dobrotami; gobami, lešniki, kostanjem …
Tudi do naše podružnične šole se je že prikradla. Hvaležni smo, da nam z gozdom obdana šolska okolica in majhna skupina otrok omogočata, da se letnih časov v polnosti naužijemo in jih pobližje spoznavamo v naravnem okolju, ne le v delovnih zvezkih in učbenikih.
Prvi jesenski dan je bil precej deževen, a nič zato. Pustili smo, da dež v gozdu opravi svoje in se po dveh dneh med uro športa odpravili v gozd. S seboj smo vzeli nož, nekaj pridnih rok (in nog) ter se odpravili na pot po vrhovskih strminah. Našli smo gobe, pravzaprav veliko njih. Nekatere so bile take, da smo jih raje pustili v gozdu, nekatere pa take, da so se nam zasvetile oči, ko smo jih uzrli v mehki jesenski svetlobi.
Nekaj marel smo odrezali in jih odnesli s seboj v šolo. Naslednje jutro so jih učenci s pomočjo učiteljic spanirali, ocvrli in pojedli za zajtrk skupaj s kruhom in svežim zeljem (del šolske sheme).
Med glavnim odmorom smo med igro pri igralih zagledali še žabico sekuljo. Na hitro smo si jo ogledali in jo spustili nazaj v naravo.
Veseli smo, da se lahko na naši šoli naučimo še dodatnih praktičnih znanj, ki nam bodo v življenju prišla prav.
Več fotografij lahko najdete TUKAJ.
