V ponedeljek, 29. maja smo imeli planinski športni dan. Nabralo se nas je skoraj za poln tridesetsedežni avtobus; učencev, staršev, bodočih prvošolcev. V jasnem in sončnem jutru smo se z Vrha odpeljali proti Rudnemu polju, kjer smo iz avtobusa stopili še v prijeten hlad. Po malici smo vzeli pot pod noge in sledili planinskim oznakam. Prvi del poti je bil strm in po dobrih dvajsetih minutah hoje smo z veseljem postali v senci. Košček čokolade je kar prav prišel. Pot nas je nato vodila v vijugah proti prevalu. Med potjo smo občudovali različno cvetje. Na grebenu, od koder je bila do vrha le še slaba ura, smo uzrli Spodnje Bohinjske gore. Človek si ne more kaj, da ne bi užival! Po zadnjem postanku, od koder smo že jasno videli naš cilj – vrh Viševnika, so se starši pomešali med otroke, da smo lahko skupaj zanje zagotovili varno pot. Po dobrih dveh urah hoje smo vsi stali na vrhu dvatisočaka. Veseli in ponosni na prehojeno pot. Po dobri malici so se nekateri učenci vpisali v vpisno knjigo, vsi pa so pritisnili žig vrha v svoje knjižice. Sledila je še skupna fotografija, nato pa smo se v dveh ekipah odpravili proti izhodišču. Starejši otroci so šli po daljši poti, čez Kačji rob, mlajši pa so se vračali po isti poti. Pri lovski opazovalnici smo se spet srečali in skupaj nadaljevali pot do izhodišča. Med potjo navzdol so nam, k sreči, senco delali oblaki. Pri avtobusu, ki nas je čakal na Rudnem polju, smo se še okrepčali, malce posedeli (seveda odrasli, otroci so se lovili-da ne bo pomote!) in se nato odpeljali proti domu. Bil je čudovitt dan!